V estetskem smislu bela (kompozitna) plomba presega manj privlačno podobo sive amalgamske plombe, zato se pacienti največkrat odločajo zanje.
|
Desno spodnjo sedmico in petico smo obnovili funkcijsko in estetsko |
Bela plomba na spodnji levi petici. Na sosednjih zobeh sta sivi |
Bela plomba se kemično veže na zobne strukture, s tem pa poveže in drži skupaj vse zobne ploskve. Amalgamska plomba zgolj zapolnjuje prostor, kot kovina pa se razteza, s čimer pripomore k odlomu delcev zobne krone in nastanku fraktur v zobni strukturi. Bela plomba je zato boljša tudi iz funkcionalnega vidika.
|
Na sliki je vidna zgornja šestica. Po odstranitvi sive (amalgamske) plombe smo na dnu odkrili poko. |
Tehnika izdelave belih plomb je v zadnjih letih precej napredovala in nudi zelo kakovostno rešitev. Bela plomba omogoča princip minimalnega brušenja, kar pomeni da zobozdravnik odstrani le bolan del zoba, zdravi del pa ohrani in tako podaljša življenjsko dobo zoba. Skleninski del zoba nadomeščamo s kompoziti, dentinski del zoba pa s steklasto-ionomernimi cementi.
Zobem, ki imajo zdravljene zobne korenine in jim manjka več kot polovica zobne krone, ojačamo belo plombo s kompozitnim zatičkom, da preprečimo odlom zobne krone.
|
1. Na desni spodnji šestici je po koreninskem |
2. Med postopkom dograjevanja zoba je v sredini |
3. Dograjena spodnja šestica. |
Zavarovalnica na zadnjih zobeh žal ne krije stroškov belega materiala, zato si ga pacienti morajo doplačati.
Siva plomba Bela plomba
Sive (amalgamske) plombe so univerzalen material za nadomeščanje zobne strukture, ki jo je uničil karies. Njihova prednost so vzdržljivost, cenejši material in hiter postopek dela. Slabosti so:
- slaba estetika,
- odvzem večje zdrave zobne mase, da se amalgam mehansko obdrži v zobu,
- domnevna toksičnost živega srebra,
- pokanje plomb in delcev zobne krone,
- nastanek sekundarnega kariesa v obrobnih špranjah plombe.
Ni znanstvenih dokazov, da bi amalgamske plombe vplivale na zdravje.