Zobni vsadki so umetna nadomestitev zoba z materialom iz titana v obliki zobni korenini podobnega vijaka. Titan je kovina, ki jo telo sprejema kot njen del in se posledično s kostjo zaraste. Zobni nadomestek, ki je pritrjen na vsadek, ima isto obliko, barvo in velikost kot vaš naravni zob. Pogostokrat še sami ne ugotovimo, kateri zob je umeten in kateri je naraven. Za dolgotrajni uspeh je pomembna natančna ustna higiena in redne kontrole pri zobozdravniku.
Kdaj se odločimo za implantat?
1. Nadomestilo posameznega zoba
 |
PREDNOSTI:
Največja prednost je, da ni potrebno obrusiti sosednjih zob.
ALTERNATIVA :
Manjkajoči posamezni zob lahko nadomestimo z mostičkom, a pri tem obrusimo sosednja zoba v stožčasto obliko in ju tako nehote poškodujemo. Mostiček je težje čistiti, saj lahko pod njim ostajajo ostanki hrane. Sosednja zoba morata prevzeti tudi obremenitev žvečenja, kar ju sčasoma lahko oslabi.
2. Nadomestilo več zob
 |
PREDNOSTI:
Če manjkata dva ali več zob skupaj, na eni strani čeljusti lahko uporabimo zobne implantate kot nosilce mostovne konstrukcije. Dobra stran implantatov je tudi, da se izognemo brušenju zdravih zob in podaljšamo grizno površino.
ALTERNATIVA:
Daljši mostiček ali Delna snemna proteza.
Slabost delne proteze je, da se s pritiskom na dlesen začne kost pod njo počasi topiti. Oslabijo tudi zobje, ki preko zapon nosijo protezo.
Pri že obstoječih delnih protezah, sidranih na nekaj zobeh, lahko s strateškim implantatom, (na katerega vgradimo polzilo, ki sidra protezo) povečamo grizno površino in s tem stabilnost proteze. Tako razbremenimo ostale nosilne zobe.
Kot alternativno rešitev lahko z mostičkom povežemo implantat in zob.
3. Nadomestilo vseh zob
 |
 |
PREDNOSTI:
Z vsaditvijo dveh implantatov v spodnji čeljusti in štirih v zgornji čeljusti lahko dobro stabiliziramo totalno protezo. Zobni vsadki, ki nadomestijo prave zobe stojijo trdno na mestu in fiksirajo protezo. Pacientu, ki je brez zob in ne želi imeti snemne proteze, lahko na večjem številu implantatov izdelamo fiksen porcelanski most. Most je v tem primeru bolj stabilen.
ALTERNATIVA:
Totalna proteza. Totalne proteze do neke mere nadomeščajo funkcijo in estetiko, a je predvsem v spodnji čeljusti slabša stabilnost.
Pripravljalni postopki
Začne se s pogovorom med pacientom in terapevtom. Sledi pregled zob in ustne sluznice. Oceni se splošno zdravstveno stanje pacienta. Sledi rentgensko slikanje (ortopantomograf), kjer se oceni kakšna je kost. Če kostne razmere niso optimalne je potrebno izdelati še trodimenzionalni rentgenski posnetek segmenta, kjer se bo vstavilo implantat (CBCT). Na osnovi vseh informacij, upoštevajoč želje pacienta, zobozdravnik izdela implantološki načrt. Pred posegom je potrebno pozdraviti vse bolezni zob in obzobnih tkiv.
Če bomo vstavili implantat na mesto kjer je zob, ki ga ni moč ohraniti sta možni dve varianti.
1. Izpulimo zob, počakamo tri mesece, da se rana zaceli in potem vstavimo implantat.
2. Če razmere dopuščajo lahko v istem postopku izpulimo zob in privijemo implantat (takojšnja implantacija).
Potek vstavitve implantata
Uporabljamo dvodelne implantate iz titana. Poseg izvajamo v sterilnih pogojih z operaterjem in dvojno asistenco. Pacient je pokrit s sterilnim pregrinjalom, zato mu priporočamo udobna in lahna oblačila. V lokalni anesteziji odgrnemo dlesen, v kost naredimo vrtino v katero privijemo implantat. Če je potrebno dodamo tudi umetno kost in čez zašijemo dlesen. Po posegu lahko pričakujemo blago bolečino, ki jo ublažimo z običajnimi protibolečinskimi tabletami. Naslednji dan se lahko pojavi manjša oteklina. Šive odstranimo čez dober teden. Sam poseg in stanje po posegu sta podobna kot pri izdiranju zoba. Vstavitev enega implantata traja približno pol ure.
Za dobro zraščanje kosti in implantata je potreben določen čas (tri do štiri mesece), kar je ključno za visoko uspešnost. V tem času je možno izdelati začasni protetični nadomestek (mostiček ali protezo).
Po približno treh mesecih s kratkim posegom prekinemo dlesen nad implantatom in v njegov notranji navoj privijemo oblikovalec dlesni. Pogostokrat pa lahko oblikovalec dlesni privijemo že kar med prvim posegom in se tako izognemo drugemu posegu.
Po dveh tednih lahko pričnemo s protetično oskrbo. V notranji navoj implantata privijemo nadgradnjo, ki nadomešča zobno krono in na katero potem cementiramo prevleko, ki nam jo izdela zobotehnik.
V optimalnih pogojih lahko med implantacijo, protetično nadgradnjo že kar takoj privijemo v implantat, na njo pa cementiramo začasno prevleko (takojšnja obremenitev).
|
Rentgenski posnetek, kjer smo na mestu izgubljene spodnje šestice pacientu vstavili implantat. |
|
Na sliki je viden oblikovalec dlesni, privit v implantat. |
Kovinsko keramična prevleka cementirana na implantatu. |
 |
Zobno vrzel bomo nadomestili z implantatnim mostom. |
 |
Tri mesece po vstavitvi sta implantata vraščena v kost. |
 |
Keramični most na dveh implantatih. |
 |
Pogled na implantatni keramični most od strani. |
V optimalnih pogojih lahko oblikovalec dlesni privijemo istočasno z vstavitvijo implantata, s čimer se izognemo drugi fazi postopka.
|
Ob vstavitvni dveh implantatov smo istočasno privili tudi oblikovalca dlesni. |
Dvig sinusnega dna
Pri izgubi zob v zadnjem delu zgornje čeljusti se pogosto zgodi, da preostala kostnina ne zadošča za vstavitev implantatov. Razlog za to je z zrakom napolnjen prostor v zgornji čeljustnici (sinus). Za vstavitev implantatov je potrebno odmakniti sinusno ovojnico, da pridobimo prostor za implantate, ki ga zapolnimo z umetno kostjo. Če je obstoječe kostnine dovolj lahko poseg opravimo istočasno z vstavitvijo implantatov.
|
Pri pacientu sta načrtovana dva implantata v levi zgornji čeljusti. Na rentgenski sliki je z rdečo narisana zgornja meja obstoječe kosti,z zeleno pa zgornja meja kosti, ki bi jo potrebovali za vstavitev dveh implantatov. |
Na rentgenski sliki sta vidna uspešno vstavljena implantata. Potreben je bil dvig sinusnega dna, nov prostor se je napolnil z umetno kostjo.
|
Možni zapleti
Nihče vam ne more zagotoviti popolne uspešnosti. Splošne nevarnosti in zapleti kirurških posegov, kot so na primer vnetja in krvavitve, so pri vsaditvi implantatov zelo redki. Da se implantat ne bi zrastel s kostjo se skoraj ne zgodi. Naša trenutna uspešnost zarastitve implantata s kostjo znaša 98,4 %.
Pri vstavitvi implantata v zadnjem delu spodnje čeljusti obstaja možnost poškodbe živca, kar lahko povzroči prehodno, izjemoma tudi nekaj mesecev trajajočo omrtvičenost spodnje ustnice. Gibljivost spodnje ustnice s tem ni prizadeta.
Kot pri klasičnih prevlekah, mostičkih in protezah so tudi pri implantatni protetiki možni prelomi ali odkrušenja, katera pa popravimo ali v skrajnih primerih izdelamo nova. Lahko se zgodi, da se nadgradnja odvije iz implantata, katero pa dokaj enostavno privijemo nazaj.
Za dolgotrajni uspeh implantatov je najpomembnejša trajna in natančna ustna higiena.